Zima se je začela hladno, nato pa jo je hitro zaznamoval zelo topel januar – skoraj tri stopinje nad povprečjem. Kljub obilnim padavinam, na primer na Voglu, kjer jih je bilo trikrat več kot običajno, se snežna odeja ni bistveno povečala. Februar je minil brez posebnosti, v nižinah znova brez snega. Celotna zima je bila za stopinjo in pol toplejša od dolgoletnega povprečja.
Marec je prinesel obilno sneženje v gorah – na Kredarici je v nekaj dneh zapadel meter snega. Nato je sledil hladen vdor, ki je povzročil pozebo tudi na Primorskem. April je bil topel, a je prinesel še eno pozebo, medtem ko je bil maj edini mesec leta z nekoliko nižjimi temperaturami. Pomlad je bila ena od osmih najtoplejših, pa tudi trinajsta najbolj namočena.
Junij je podrl vse meje – v Dobličah so izmerili 38,4 stopinje Celzija, kar je najvišja junijska temperatura v zgodovini meritev. Bil je najbolj vroč, najbolj sončen in najbolj suh junij do zdaj. Avgusta so v Sečovljah izmerili 38,8 stopinje, v Kopru pa se temperatura ponoči ni spustila pod 28 stopinj – nov državni rekord za nočno temperaturo. Poletje 2025 se je uvrstilo med šest najtoplejših doslej.
Septembra je Arso izdal edino rdeče opozorilo v letu, a so hujše posledice prizadele predvsem sosednje regije v Italiji in na Hrvaškem. V Sloveniji so največ škode povzročili močni nalivi v Brdih sredi novembra. V nekaj urah je padla mesečna količina padavin.
Zadnji mesec leta se je zaključil s tipičnim zimskim sivim vremenom – megla in nizka oblačnost so prevladovali v nižinah. Nekaj snega je zapadlo šele tik pred božičem na vzhodu države.
Podnebni trendi kažejo na stalno upadanje števila dni s snežno odejo. Vsakih deset let Slovenija v povprečju izgubi pet dni s snegom, število snežnih dni v nižinah pa se prav tako občutno zmanjšuje
